Primorski inkubator, v katerem se je kalilo več kot 400 podjetij

Na letošnjo lestvico vodilnih evropskih start up središč, ki jo je sestavil Financial Times v sodelovanju s Statisto in portalom Sifted, se je uvrstil tudi Inkubator Sežana. Prislužil si je 118. mesto med 150 najboljšimi podjetniškimi pospeševalniki v Evropi. Ocenjevali so ga njegovi alumni in zunanji strokovnjaki, kot so vlagatelji, podjetniki in akademiki.

“Smo eden največjih oziroma najstarejših inkubatorjev v Sloveniji,” je za Forbes Slovenija povedal direktor inkubatorja Dorijan Maršič. Od začetka svojega delovanja so “vzgojili” več kot 400 podjetij, trenutno pa je v njihove programe vključenih 56 podjetij. Med bolj znanimi podjetji, ki so se kalila pri njih, so na primer Kyma, Gold Club in Paradigma.

Začetki v 90. letih

Začetki Inkubatorja Sežana segajo v leto 1991, ko so se na sežanski občini odločili, da bodo v prostorih stare Iskrine tovarne vzpostavili okolje za razvoj podjetništva. Ob njej je v industrijski coni nato svoje prostore zgradila vrsta podjetij, ki so bila rezultat tovrstnih prizadevanj za širitev podjetništva v regiji.

Danes ima inkubator skoraj 7.000 kvadratnih metrov prostorov, kar vključuje pisarne, proizvodne hale, skladišča, laboratorije in delavnice. Od tega je 3.000 kvadratnih metrov prostorov v njihovem Poslovno inovacijskem centru, zgrajenem leta 2006. Poslovno enoto imajo tudi v Kopru, nedavno je zaživela še poslovna enota Hrpelje-Kozina.

Prepletanje študija in podjetništva

V prostorih Inkubatorja Sežana deluje tudi oddelek Višje strokovne šole Srečka Kosovela Sežana, in sicer programa za oblikovanje materialov in fotografijo. Zato imajo tu tudi fotolaboratorij in delavnico za kreativno oblikovanje kamna.

Kot pravi Maršič, sta izobraževalni in raziskovalni del inkubatorja med seboj zelo povezana. “Imamo kar nekaj podjetnikov, tako na področju oblikovanja kamna kot fotografije, ki so šli skozi izobraževalni sistem višje strokovne šole, pri nas opravljali tudi strokovno prakso, po zaključku študija pa dejansko odprli svoje podjetje in se vključili v inkubator.”

Ta se po besedah sogovornika zadnje čase vedno bolj specializira prav za kreativne industrije, oblikovanje materialov in 3D oblikovanje.

Pet let učenja

V Inkubatorju Sežana je podjetjem in podjetnikom, ki so na začetku svoje poti, na voljo okvirni izobraževalni program, ki traja do pet let. “Podjetniki lahko k nam pridejo samo z idejo. Ustanoviš podjetje in se vključiš v naše programe,” pojasnjuje Maršič. “V naslednjih treh letih pa mora ustanovitelj podjetja pripraviti poslovni načrt in zaposliti vsaj enega človeka,” navaja.

V inkubatorju podjetja običajno ostanejo do pet let, po tem obdobju pa so navadno pripravljena za samostojno pot. “Po tem mora podjetje seveda zaživeti samo. Lahko ostane v inkubatorju, če imamo prostor, a običajno podjetje kmalu odide,” pravi direktor Inkubatorja Sežana. Dodaja, da so pred kratkim obnovili poziv za sprejem novih kandidatov, saj se je kar nekaj mest sprostilo, a so bila kar hitro zapolnjena.

Glavni vir prihodkov so najemnine

Podjetje ob vključitvi v program z Inkubatorjem Sežana podpiše pogodbo o najemu poslovnih prostorov. Tako lahko po subvencionirani ceni najema poslovne prostore, v prvem letu po 30 odstotkov nižji ceni, nato po 15 odstotkov nižji ceni.

Najemnino za poslovne prostore jim po komercialni ceni plačujejo tudi podjetja, ki tudi po inkubacijskem programu ostanejo pri njih. “Ta tržna najemnina je še vedno dokaj ugodna,” pravi Maršič in dodaja, da so najemnine tudi glavni vir prihodkov inkubatorja. Vse druge storitve (torej izobraževalni in svetovalni programi) so za njihove uporabnike brezplačni, še pravi direktor.

Inkubator je lani ustvaril 967,5 tisoč evrov prihodkov in 46,7 tisoč evrov čistega dobička. Za izobraževanje podjetnikov skrbijo štirje zaposleni, po potrebi pa najemajo tudi zunanje strokovnjake.

Od razvoja do davkov

Inkubator podjetnikom, ki se vključijo v izobraževalni program, nudi svetovanje in mentoriranje na različnih področjih, kot so na primer razvoj produktov, organizacija procesov, promocija, komuniciranje, trženje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, internacionalizacija in kadrovanje. Hkrati se podjetniki izobražujejo na pravnem, davčnem in finančnem področju.

Potencialnim podjetnikom v prvem letu pomagajo pri razvoju in ovrednotenju njihove ideje ter jim svetujejo pri zagonu podjetja. Njihova podjetniška šola, ki jo organizirajo vsako leto med marcem in junijem, vsakič privabi do 20 potencialnih podjetnikov. Na voljo so še dodatna izobraževanja, kot sta na primer Scale Up Akademija in Start Up prodajna akademija.

Kot prednost sežanskega inkubatorja njegov direktor navaja močno nacionalno in mednarodno povezanost, pri čemer izpostavlja sodelovanje v Slovenski poslovni točki (SPOT) in Start up konzorciju ter članstvo v Evropski zvezi podjetniških in tehnoloških inovacijskih centrov (EBN).

“Gre za nek širši ekosistem. Vpeti smo tako v podporno okolje v Sloveniji kot v mednarodno okolje, s čimer imajo podjetniki priložnost, da razvijejo vrsto povezav,” pravi Maršič. Vključujejo se tudi v mednarodne aktivnosti, na primer tehnološke maratone, kot je Nasa International Space App Challenge, ki ga organizirajo v Sloveniji.